Sreda, 22 maj 2013 16:11
Pour mieux sauter il faut reculer ali za dober skok je treba narediti korak nazaj
Napisal Marjan Sedmak
Moj nekaj starejši, pa veliko uglednejši in pametnejši prijatelj je te dni sebe in tudi vse nas spraševal, kakšen smisel naj imajo kritike vstajniškega dela slovenske javnosti na račun Alenke Bratušek in njene vlade. Njegovo osrednje retorično vprašanje se je glasilo: Ali takšno ravnanje, upoštevaje omejeno količino alternativ v slovenskem političnem prostoru, ne pomeni nadaljevanja igre, ki naj na površje ponovno naplavi Janeza Janšo in njegovo kamariljo? Čemur je sledil očitek: Ali je »stabilizacija javnih financ« res vse, kar ponuja ta vlada?
Torek, 23 april 2013 08:10
Kmetijska zemljišča so nacionalno bogastvo. Se tega zavedamo?
Napisal Brane Golubović
Slovenija je bogata država. Bogata s potenciali svojih prebivalcev, čistostjo življenjskega okolja ter stanjem naravnih virov. Slovenija je bogata z vodo. Najbogatejša v Evropi. Tretja najbogatejša je po potencialu gozdov in vse bolj revna, ko pridemo do potenciala za pridelavo hrane.
Oznaka
Naloga politike je ustvariti okolje pozitivnih vrednot. Ena od teh je pravilno vrednotenje dela. Ali je delo vrednota? Ali je moje delo pomembno? Če želim odgovoriti pritrdilno, moram nazaj, v vrtec!
Oznaka
Tale blog je moj prvi greh te vrste. Blogi, blogisti, blogistarji, blogizem in kar je še podobnega so v moji konservativni (dobesedno) paradigmi še vedno in najprej kolektivna e-psihoterapija. A kdo ni še nikoli grešil zoper lastna prepričanja?
Če “kultura” ne napišemo skupaj, dobimo drug pomen. Izhodišče je vsekakor KULT nečesa, kar so ljudje nekoč častili. Temu so želeli ugoditi na različne načine, z darovanjem, žrtvovanjem, upodabljanjem ... Pri tem so sodelovali VSI! Nato je nekdo postavil sebe nad ostale. Darovali so njemu, žrtvovali so njemu, upodabljali so njega ...!
Oznaka
Državni zbor je danes ratificiral pridružitveni sporazum med sosednjo Hrvaško in Evropsko unijo. Sporazum, ki je bil v preteklosti predmet številnih ugibanj, manipulacij in dvomov. Dvomov zlasti naših sosedov, ali bo Slovenija z ratifikacijo tega sporazuma odprla vrata svoji južni sosedi ali ne. Po dveh desetletjih neprestanih napetosti, manjših ali večjih sporov med državama, takšno ugibanje niti ni bilo tako neumestno. Ozemeljska in nekatera nasledstvena vprašanja med državama sicer ostajajo odprta, a modra politika zadnjih nekaj let z obeh strani meje je pripeljala do dogovorov o njunem reševanju pred mednarodnimi organi ali sodišči. To je umirilo strasti v obeh državah in danes so razglasitvi ratifikacije v slovenskem državnem zboru prisostvovali tudi hrvaški predsednik vlade Zoran Milanović, zunanja ministrica Vesna Pusić in predsednik zunanjepolitičnega odbora Sabora Pupovac. Kaj takega pred nekaj leti ne bi mogli pričakovati.
Za Slovenijo kot dolgoletno prijateljsko državo sosednje Hrvaške je pomembno, da nismo zadnja članica EU, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo. Doslej je hrvaško pristopno pogodbo ratificiralo 22 držav članic EU, 19 držav je ta dokument že deponiralo pri depozitarju. Medtem ko še tri čakajo, da bo dokument dokončno potrjen tudi s strani predstavniškega telesa - gre za Finsko, Francijo in Veliko Britanijo –, pa so postopek ratifikacije že začeli v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji in na Danskem. Danci pričakujejo, da bo po tretjem branju ratifikacija izpeljana v maju, v nemškem Bundestagu pa so sklenili, da bodo nadaljevali z drugim in tretjim branjem po obravnavi evropskega spomladanskega poročila o napredku. To se torej lahko zgodi kmalu. Zadnje poročilo o napredku, ki ga je Evropska komisija sprejela 26. marca, namreč potrjuje, da je Hrvaška izpolnila vse potrebne pogoje, nekaj tehničnih vprašanj pa mora rešiti še pred 1. julijem, ko bo vstopila v EU. Med drugim komisija potrjuje, da je Hrvaška izpolnila zahteve v zvezi s prestrukturiranjem dveh ladjedelnic, saj je našla rešitvi za privatizacijo Brodosplita in Brodotrogirja, ki ju je odobrila tudi Evropska komisija. Hrvaška že ima načrt za dokončanje procesa prestrukturiranja ladjedelnic v popolni skladnosti s pravili EU. Naša južna soseda izpolnjuje tudi pogoje, ki se nanašajo na pravno državo, boj proti korupciji, vojna hudodelstva, reformo policije in druge pogoje, na katere je v prejšnjem poročilu opozorila Evropska komisija. Hrvaška mora do polnopravnega članstva sicer postoriti še nekaj malenkosti, vendar komisija ne dvomi v to, da se bo dogovora držala in sprejela vse potrebne ukrepe. Ti so povezani predvsem z dokončanjem mejnega prehoda Neum in prevajanjem pravnega reda EU.
To so hrvaške zaveze Evropski uniji kot celoti. Za nas je seveda pomembno, da bodo naši sosedje izpolnjevali zaveze, ki so jih dali naši državi. Tako kot je na Hrvaškem del javnosti izredno skeptičen do slovenskih dobrih namer, je tudi v Sloveniji dobršen del prebivalstva izredno pazljiv glede naših sporazumov s Hrvaško. Premalo se zavedamo, da je spoštovanje dogovorov, še zlasti mednarodnih, eno temeljnih načel oziroma pravil Evropske unije. Po 1. juliju bo Hrvaška njena polnopravna članica in to bo tako ali drugače moralo postati del njene politične kulture. Tako kot je postalo del naše.
Prepričana sem, da se zato začenja novo poglavje v medsebojnih odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Upajmo, da precej boljše od minulega. Uspešna Hrvaška je tudi v strateškem interesu Slovenije. Ne pozabimo, da ima Slovenija na Hrvaškem za skoraj 2 milijardi evrov investicij, da blagovna menjava med obema državama znaša 2,3 milijarde evrov, da imamo Slovenci na Hrvaškem skoraj 100 tisoč nepremičnin in da so slovenski turisti na drugem mestu med tujimi obiskovalci te jadranske države. Verjetno si boljše turistične in druge gospodarske izmenjave lahko obetamo v naslednjih letih, ko bo Hrvaški uspelo vstopiti v schengenski sistem. Takrat z naših meja ne bodo odšli samo cariniki, ampak tudi policisti in mejni prehodi.
Ali bodo naši medsebojni odnosi v celoti še uspešnejši, pa je – enako kot doslej – odvisno predvsem od nas samih in naših sosedov.
Za Slovenijo kot dolgoletno prijateljsko državo sosednje Hrvaške je pomembno, da nismo zadnja članica EU, ki bo ratificirala hrvaško pristopno pogodbo. Doslej je hrvaško pristopno pogodbo ratificiralo 22 držav članic EU, 19 držav je ta dokument že deponiralo pri depozitarju. Medtem ko še tri čakajo, da bo dokument dokončno potrjen tudi s strani predstavniškega telesa - gre za Finsko, Francijo in Veliko Britanijo –, pa so postopek ratifikacije že začeli v Belgiji, na Nizozemskem, v Nemčiji in na Danskem. Danci pričakujejo, da bo po tretjem branju ratifikacija izpeljana v maju, v nemškem Bundestagu pa so sklenili, da bodo nadaljevali z drugim in tretjim branjem po obravnavi evropskega spomladanskega poročila o napredku. To se torej lahko zgodi kmalu. Zadnje poročilo o napredku, ki ga je Evropska komisija sprejela 26. marca, namreč potrjuje, da je Hrvaška izpolnila vse potrebne pogoje, nekaj tehničnih vprašanj pa mora rešiti še pred 1. julijem, ko bo vstopila v EU. Med drugim komisija potrjuje, da je Hrvaška izpolnila zahteve v zvezi s prestrukturiranjem dveh ladjedelnic, saj je našla rešitvi za privatizacijo Brodosplita in Brodotrogirja, ki ju je odobrila tudi Evropska komisija. Hrvaška že ima načrt za dokončanje procesa prestrukturiranja ladjedelnic v popolni skladnosti s pravili EU. Naša južna soseda izpolnjuje tudi pogoje, ki se nanašajo na pravno državo, boj proti korupciji, vojna hudodelstva, reformo policije in druge pogoje, na katere je v prejšnjem poročilu opozorila Evropska komisija. Hrvaška mora do polnopravnega članstva sicer postoriti še nekaj malenkosti, vendar komisija ne dvomi v to, da se bo dogovora držala in sprejela vse potrebne ukrepe. Ti so povezani predvsem z dokončanjem mejnega prehoda Neum in prevajanjem pravnega reda EU.
To so hrvaške zaveze Evropski uniji kot celoti. Za nas je seveda pomembno, da bodo naši sosedje izpolnjevali zaveze, ki so jih dali naši državi. Tako kot je na Hrvaškem del javnosti izredno skeptičen do slovenskih dobrih namer, je tudi v Sloveniji dobršen del prebivalstva izredno pazljiv glede naših sporazumov s Hrvaško. Premalo se zavedamo, da je spoštovanje dogovorov, še zlasti mednarodnih, eno temeljnih načel oziroma pravil Evropske unije. Po 1. juliju bo Hrvaška njena polnopravna članica in to bo tako ali drugače moralo postati del njene politične kulture. Tako kot je postalo del naše.
Prepričana sem, da se zato začenja novo poglavje v medsebojnih odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Upajmo, da precej boljše od minulega. Uspešna Hrvaška je tudi v strateškem interesu Slovenije. Ne pozabimo, da ima Slovenija na Hrvaškem za skoraj 2 milijardi evrov investicij, da blagovna menjava med obema državama znaša 2,3 milijarde evrov, da imamo Slovenci na Hrvaškem skoraj 100 tisoč nepremičnin in da so slovenski turisti na drugem mestu med tujimi obiskovalci te jadranske države. Verjetno si boljše turistične in druge gospodarske izmenjave lahko obetamo v naslednjih letih, ko bo Hrvaški uspelo vstopiti v schengenski sistem. Takrat z naših meja ne bodo odšli samo cariniki, ampak tudi policisti in mejni prehodi.
Ali bodo naši medsebojni odnosi v celoti še uspešnejši, pa je – enako kot doslej – odvisno predvsem od nas samih in naših sosedov.
Oznaka
V šolskem letu 2005/06 sem se zaposlil na osnovni šoli Nazarje kot ravnatelj. Kmalu, po nekaj tednih dela, ko sem se dodobra seznanil z utripom šole in z zaposlenimi, sem opazil, da je vedno več otrok, ki jim starši ne morejo zagotoviti plačila šole v naravi, različnih tečajev in nadstandardnih dejavnosti, ki so sestavni del programa šole. Starši, ki so zaradi stečajev podjetij izgubili službo ali so imeli zaradi slabega položaja podjetij nizek osebni dohodek, niso redno plačevali svojih obveznosti. Šola jim je pošiljala opomine. Zaradi vsega naštetega so se izogibali sodelovanju z učitelji in razredniki, sodelovanje med šolo in starši pa ni bilo na ravni, kakršno bi si želeli. Nujno je bilo treba nekaj storiti.
Oznaka
Kot kaže (danes, ko to pišem, je dan po podpisu koalicijske pogodbe), bomo po novem imeli novo vlado, katere "gazda" bo naša Alenka Bratušek. Počakati moramo še na glasovanje, ki bo predvidoma v sredo in ... če ne bo kdo spet glasoval s figo v žepu, jo bomo dobili. Vlado. In mandatarko. Prvo žensko v zgodovini samostojne Slovenije, ki bo predsedovala vladi.
Slovenija potrebuje tako politiko, ki bo državo potegnila navzgor. To ni politika varčevanja, ker je varčevanje enako uničevanje. To smo lahko jasno videli v Latinski Ameriki, kjer je neoliberalni marš uničil njihovo gospodarstvo.
Petek, 08 marec 2013 11:58
Ženske s(m)o soustvarile zgodovino. Prihodnost je ženskega spola.
Napisala Barbara Žgajner Tavš
Einsteinova splošna teorija relativnosti je izjemno uporabna, tudi pri razumevanju oblikovanja osnovnih družbenih konceptov. Vrednot. Vse je relativno, celo pravice, za katere se zdi, da so evolucijska pridobitev in civilizacijsko pravilo.
Pozitivno misli
-
Alenka Bikar
Zadnji prispevki
-
Alenka Bratušek
Zadnji prispevki
-
Alenka Pavlič
Zadnji prispevki
-
Barbara Žgajner Tavš
Zadnji prispevki
-
Brane Golubović
Zadnji prispevki
-
Črt Poglajen
Zadnji prispevki
-
Dragan Bosnić
Zadnji prispevki
-
Janja Klasinc
Zadnji prispevki
-
Jerko Čehovin
Zadnji prispevki
-
Jožef Kavtičnik
Zadnji prispevki
-
Lejla Hercegovac
Zadnji prispevki
-
mag. Stanko Stepišnik
Zadnji prispevki
-
Maja Dimitrovski
Zadnji prispevki
-
Marjan Sedmak
Zadnji prispevki
-
Maša Kociper
Zadnji prispevki
-
Mitja Meršol
Zadnji prispevki
-
Peter Vilfan
Zadnji prispevki
-
Roman Jakič
Zadnji prispevki
-
Tamara Vonta
Zadnji prispevki